Tematski članek:

Svoboda kliče

Johannes Grassl, Blaibach, Nemčija Poročen je z Evi Grassl in ima dva otroka. Samostojni svetovalec, predavatelj in pisec (www.johannesgrassl.com). Član voditeljske skupine in odgovoren za nemško vejo organizacije Leaders Integrity Foundation, www.lif.ch

Naši zunanji svobodi gre dobro. Živimo v svobodni deželi, lahko se svobodno gibljemo, zajamčeni sta nam svoboda mišljenja in veroizpovedi. Do tu je vse dobro. Kako pa je z našo notranjo svobodo? Po definiciji iz slovarja pomeni svoboda stanje, v katerem je nekdo prost bremen, vezi ali odgovornosti in se ne počuti omejenega v svojih odločitvah. Kaj to pomeni za našo osebnost?

Sodobna nesvoboda

Dosedanje življenje nas ni zaobšlo brez sledov. Mnogi zunanji dejavniki so vplivali na nas, tako pozitivni kot negativni. Tu sledi nekaj »tatov svobode«, ki so se utegnili prikrasti v nas:

Vtisi

Kot kovanec v kovnici je tudi vsak človek zaznamovan z določenimi vtisi, ki izvirajo predvsem iz otroštva in vplivajo na kasnejše življenje. V kakšno družinsko kulturo smo prišli ob rojstvu? V ljubezensko kulturo sprejetosti, varnosti in spodbude ali pa v kulturo dosežkov?

Kultura ljubezni pomeni, da sem sprejet in ljubljen, takšen, kakršen sem. Kultura dosežkov pomeni, da si moram priznanje in ljubezen – zavestno ali podzavestno – prislužiti z dosežki. V kulturi dosežkov smo odvisni od svoje storilnosti, pravega vedenja, dobrih ocen v šoli, dobrih športnih rezultatov itd.

Tema

Iz družinske kulture izvirajo vtisnjenja. Tipična vtisnjenja so npr. vrednotenje po dosežkih ali »Kaj si mislijo drugi?« – torej prekomerna naravnanost na druge ljudi. Neki moj prijatelj, menedžer na odgovornem delovnem mestu, se je moral pred kratkim soočiti s hudo boleznijo. Na moje vprašanje, kaj bi po ozdravitvi spremenil v svojem življenju, je odgovoril: »Danes mi je jasno, da sem vse svoje življenje poskušal izpolniti pričakovanja drugih. Drugi so živeli moje življenje, jaz pa sem pozabil sam živeti. To bi spremenil!«

Ukoreninjenosti

Ukoreninjenosti so življenjske laži, ki so kot trdnjava zasidrane v mislih. Povečini so te misli zelo splošne: »Zmeraj sem jaz butec« ali pa »Nikoli ne bo nič iz tebe« itd. Pojma nikoli in vedno sta značilna za ukoreninjenosti.

Primerjanje z drugimi

Ko se primerjamo, dobimo vedno enega od dveh možnih rezultatov: Ali ugotovimo, da smo boljši od drugega človeka, zaradi česar postanemo domišljavi. Ali pa ugotovimo, da je drugi boljši od nas, kar nas frustrira. Oboje je destruktivno in nam jemlje svobodo.

Prizadetosti

Rane na naši duši, razočaranja, prelomljene obljube… Bližja ko nam je oseba, ki nas prizadene, močnejše je negativno delovanje. V intervjuju z revijo Harvard Business Manager razlaga Manfred Kets de Vries, psiholog in profesor na mednarodni poslovni šoli INSEAD: »Ko proučujem duševnost vodstvenih delavcev, ponavadi ugotovim naslednje: vzgibi, ki so še danes dejavni v njihovem življenju, pogosto izhajajo iz vzorcev v medčloveških odnosih in dogodkov v njihovem otroštvu. Poslovni voditelji poskušajo kompenzirati prizadeto samozavest, ki so jo povzročili njihovi starši v otroštvu.«

Strahovi in skrbi

Nemška beseda za strah, Angst, prihaja iz latinske Angustia in pomeni utesnjenost. Vsakršna oblika skrbi in strahu krati našo svobodo in nas omejuje v naših odločitvah.

Življenje v škatli

Seznam bi lahko nadaljevali. Vsi našteti dejavniki imajo eno skupno posledico: strpajo nas v škatlo. Če si to škatlo predstavljamo slikovno, postanejo učinki tega očitni: škatla zmanjša naš akcijski radij, povzroči kratkovidnost (ker izgubimo pogled v daljavo) in nas omejuje. Ne izpolnjujemo svojih zmogljivosti. Na kratko povedano, ta škatla nam jemlje svobodo.

Preboj v svobodo

Preboj v svobodo se začne z vprašanjem: na katerih področjih tičim v škatli? Dejavnike, ki nam jemljejo svobodo, je treba razkrinkati, da se jih lahko otresemo. Svoboda se začne v nas. Zatorej je potreben proces spreminjanja od znotraj navzven.

Vprašanja našega srca o identiteti, lastni vrednosti in varnosti potrebujejo odgovore. Kdo sem? Zakaj živim? Od kod izvira moja lastna vrednost? Kaj daje mojemu življenju gotovost? Zadovoljive odgovore na ta temeljna vprašanja najdemo le v odnosu z Njim, ki nas je ustvaril. Vrniti se moramo nazaj k izviru smisla in življenja, to pomeni nazaj k Bogu po Jezusu Kristusu. Ta zavestna odločitev verovanja postavi naše celotno življenje na nove temelje.

Na tem gradimo, s tem ko s pomočjo Božje besede – Svetega pisma – obnavljamo svoj um. Osvoboditi se moramo lažnih misli o sebi in se naučiti, kako nas Bog vidi. Praktičen korak k večji svobodi je torej pogled v Sveto pismo. Prizadetost se pozdravi z odpuščanjem. Beseda odpuščanje izvira iz grške amnestia in pomeni pomilostitev ali osvoboditev. Odpuščanje je odločitev in nam pomaga, da se osvobodimo bremen, ki smo jih prej nosili. Posledice neodpuščanja so zagrenjenost, nesvoboda in izguba energije. V praksi to pomeni, da si napišemo imena vseh ljudi, ki so nas prizadeli, na list papirja, in jim nato odpustimo.

Končno se lahko osvobodimo strahov in skrbi. Strah je nasprotje vere. Bolj ko spoznavamo Jezusa in razumemo, da je tu z nami, manj razlogov imamo za strah. Praktičen korak k večji svobodi je zatorej, da Jezusu Kristusu v molitvi z imenom poimenujemo svoje strahove in Mu jih nato predamo.

Izpostavljeni smo igri zmešnjav in zato potrebujemo jasno razsodnost. Kar nam svet ponuja kot svobodo, v resnici vodi v nesvobodo. Življenje po načelu naslade, nezmernosti in stalno vrtenje okoli samega sebe nas ujame na limanice. Kar pa svet razglaša kot nesvobodno, namreč življenje v odnosu z Bogom in v okviru Božje ureditve, v resnici vodi v svobodo. Jezus Kristus je pot v svobodo. Svoboda kliče. Kako se bomo odzvali?

______________________________
1 Manfred F.R. Kets de Vries, članek z naslovom ‘Chefs auf die Couch’, HBM 02/2006

Revijo Odsevi – Srečen Božič!, Živela raznolikost, Pogum, Jezusova koda, Svoboda, Sanje, Priložnosti, Veselje, Nazaj h koreninam in Odprta vrata lahko naročite na [email protected] ali GSM 041 393 119.