Avtor: Jim Mathis – V Deklaraciji neodvisnosti Združenih držav Amerike je zapisano, da ima vsak človek pravico do iskanja sreče. Vendar to ni jamstvo, da lahko pričakujemo biti vedno srečni, ali celo, da je sreča sama po sebi pravica oziroma nekaj, v kar bi morali vložiti veliko časa.
Sreča je tesno povezana z dogajanjem – s tem, kar se dogaja zdaj. Zmaga na pomembni tekmi ali napredovanje v službi nas lahko osrečita. Če izgubimo službo ali doživimo avtomobilsko nesrečo, utegnemo biti nesrečni. To, kar se dogaja zdaj – ali kar se lahko zgodi čez dve minuti – lahko bistveno spremeni našo srečo.
Zato sreče ne smemo zamenjevati z veseljem. Veselje je stanje srca, značajska lastnost in del našega notranjega bistva. V nasprotju s srečo veselje ni odvisno od trenutnih ali spreminjajočih se okoliščin. Lahko se počutimo nesrečni zaradi tega, kar se trenutno dogaja v našem življenju, pa vendar še naprej doživljamo veselje, ki presega vse negativne dejavnike ali vplive.
O sreči lahko razmišljamo kot o vremenu. Vreme se spreminja vsak dan, celo vsako uro. Veselje je bolj podobno podnebju. Spremembe so lahko dolgotrajne, napredujejo počasi in pogosto ostanejo neopažene. Veselje je lahko povezano z optimizmom. Vesel odnos do življenja bo vplival na to, kako se bomo odzivali na okoliščine. Če na primer izgubimo nogometno tekmo, bomo morda nezadovoljni, vendar nam bo podton veselja omogočil, da bomo v igri vseeno uživali. Če je naš edini cilj zmaga ali poraz, bomo glede na izid zelo srečni ali zelo nesrečni. Vesel duh pa bo ublažil vzpone in padce ter nam omogočil, da v vsaki situaciji najdemo več zadovoljstva.
Občutek nesrečnosti, katerega vira ne prepoznamo, bi nam moral biti opozorilni signal. Razmišljajte o njem podobno kot o kontrolni lučki na armaturni plošči avtomobila. Morda ne pomeni ničesar resnega, lahko pa je opozorilo, da situacijam okoli nas dovoljujemo, da nadzorujejo naše misli.
Če smo v službi nenehno nesrečni, morda to kaže, da je čas, da poiščemo novo službo ali vsaj spremenimo svoje cilje oziroma pristop do dela. Kratkotrajna nesreča je – tako kot vreme – pričakovana. Stvari ne gredo vedno po naših željah. Dolgoročna nesreča pa zahteva pozornost. Zanimivo je, da Sveto pismo malo govori o sreči, veliko pa o veselju. Pravzaprav nam pravi, da lahko veselje najdemo v dobrih in slabih časih:
Veselje pride skozi nesrečo. Nihče prostovoljno ne išče trpljenja in težav, vendar to lahko zelo učinkovito gradi osebni značaj. “Pa ne samo to, ampak se celo ponašamo s stiskami, saj vemo, da stiska rodi potrpljenje, potrpljenje preizkušenost, preizkušenost upanje” (Rimljanom 5:3-4).
Veselje zraste iz okrepljene vere. Težki časi, zlasti tisti, na katere očitno nimamo vpliva, nam razkrijejo, kje sta v resnici naše zaupanje in vera. “Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost. Za stanovitnost pa naj bo značilno popolno delo, da boste popolni in celoviti in vam ne bo ničesar manjkalo” (Jakob 1:2-4).
Veselje ostane tudi takrat, ko sreča pobegne. So trenutki v življenju, ko se nam zdi, da nas je sreča za vedno zapustila, a z vero v Boga lahko ohranimo veselje, ki nam ga lahko zagotovi le On. “Pojte Gospodu, njegovi zvesti, slavite spomin njegove svetosti! Zakaj njegova jeza traja le trenutek, njegova dobrohotnost vse življenje; zvečer se naseli jokanje, proti jutru pa pride vriskanje” (Ps 30:4-5).
O avtorju
Jim Mathis je pisec, fotograf in lastnik majhnega podjetja v Overland Parku, Kansas. Njegova najnovejša knjiga je Kamela in igla – kristjan razmišlja o bogastvu in denarju. V preteklosti je bil izvršni direktor organizacije CBMC (organizacija, podobna slovenskemu krščanskemu društvu Poslovni tok Slovenija) v Kansas Cityju, Kansas, in Kansas Cityju, Missouri.
Prevod: Maja Bilbija, Poslovni tok Slovenija, www.poslovnitok.si
Odgovorna oseba: Prof. dr. mag. Dragica Kisilak, univ.dipl.inž.
Vsa morebitna vprašanja ali želje prosimo pošljite na: [email protected]
Vprašanja za diskusijo in razmislek
- Kako bi opredelili “srečo”? Kako bi opredelili “veselje”?
- Ali se strinjate s trditvijo, da sreče ne smemo zamenjevati z veseljem in da se včasih celo izključujeta? Zakaj ali zakaj ne?
- Se spomnite trenutka, ko ste občutili veliko nesrečo, a ste kljub okoliščinam še vedno čutili globoko notranje veselje? Če da, razložite to situacijo in kako je vplivala na vas.
- Sveto pismo nas uči, naj se veselimo oz. “imamo to za čisto veselje”, ko se v življenju soočamo s hudimi preizkušnjami. Kakšen je vaš odziv na ta opomin? Ali se je vaš pogled na to zapoved z leti kakor koli spremenil? Če da, kako?
OPOMBA: Če imate Sveto pismo in bi želeli prebrati več o tej temi, preberite naslednje odstavke (če imate internetno povezavo, lahko – s klikom na spodnje vrstice – preberete vse naštete citate neposredno na biblija.net):
Psalm 16:11; 126:5-6; Izaija 12:1-2; 2 Korinčanom 4:17; 1 Tesaloničanom 5:16-18
Copyright © Poslovni tok Slovenija – Vse pravice pridržane!
