Avtor: Fritz Klumpp – Spomeniki so bili pomemben del zgodovinskega mesta, v katerem sem odraščal. V New Orleansu v Louisiani, ZDA, so vam ljudje pogosto dali navodila za smer glede na bližino znanih spomenikov. Ker so bili ti spomeniki pripomočki za usmerjanje, so veljali mestu in njegovim prebivalcem za dragoceno dobrino. Še pomembnejše pa je bilo, da so prebivalce nenehno opominjali na njihovo bogato dediščino.
Po prvem obisku ameriške prestolnice Washington in ogledu njenih najbolj znanih spomenikov sem se oglasil na ameriški pomorski akademiji, kjer nešteto spomenikov spominja na nekatere najbolj znane bitke in pogumne voditelje mornarice. Resnično me žalosti, ko vidim, da danes odstranjujejo in podirajo toliko spomenikov, ki predstavljajo bogato zgodovino našega naroda.
Zdi se, da so nekateri ljudje mnenja, da z odstranitvijo spomenikov, od katerih nekateri spominjajo na temne in težavne čase, lahko nekako spremenijo zgodovino. To se dogaja tudi v nekaterih drugih državah, v jalovem poskusu, da bi prikrili ali na novo napisali zgodovino, namesto da bi se iz nje učili, pa naj bo dobra ali slaba.
Medtem ko nacionalne spomenike uničujejo, se zdi, da nekateri ljudje poskušajo graditi svoje osebne spomenike. To niso nujno spomeniki iz granita, kovine in drugih materialov, vendar so vseeno spomeniki njihovega uspeha. Nekateri “spomeniki” so velika posestva, drugi pa so podjetja, bančni računi ali drugi znaki materialnega bogastva, blaginje ali moči.
Medtem ko moški in ženske porabljajo svoj čas, talent in bogastvo za te zapeljivosti, so medsebojni odnosi pogosto žrtev njihovih “uspehov”. Namesto da bi gradili spomine, se osredotočajo na gradnjo spomenikov. Spomenike, ki jih je, kot je opisano zgoraj, mogoče podreti in uničiti.
Ko se žena in jaz ozreva nazaj na svoje življenje, se zavedava, da sva vedno najbolj uživala v trenutkih, ki jih preživiva s svojimi tremi otroki. Ker so geografsko razpršeni, se lahko redno srečujemo le preko Zooma vsako nedeljo, kar je vrhunec najinega tedna. Ne spomnim se niti enega trenutka, ko ne bi bili v ospredju spomini. Spomeniki so nepomembni, spomini pa neprecenljivi.
Po Svetem pismu obstajata le dve stvari, ki sta večni: ljudje in Božja beseda. Če razmišljamo posvetno, lahko zapravljamo čas, talent in bogastvo za gradnjo spomenikov. Če se odločimo razmišljati večno, svoj čas lahko bolje porabimo za ustvarjanje spominov, ki jih ni mogoče uničiti.
Ko razmišljam o poteku svojega življenja, ugotavljam, da so vsi moji prijetni spomini osredotočeni na odnose. Tudi Sveto pismo lahko opišemo kot Božjo knjigo o odnosih – o Božjem odnosu z Njegovim izbranim ljudstvom in o tem, kako želi, da se mi obnašamo drug do drugega. Jezus je to jasno povedal:
“Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: Učitelj, katera je največja zapoved v postavi? Rekel mu je: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki” (Matej 22:35-40). Tu je Jezus povzel dve najpomembnejši vrsti odnosov: naš odnos z Bogom in nato naš odnos s sočlovekom.
Ali torej razmišljate posvetno ali večno? Gradite spomenike ali spomine?
O avtorju
© 2023. William “Fritz” Klumpp je služil kot pilot v ameriški mornarici, vključno s številnimi bojnimi misijami med vietnamsko vojno, je nekdanji pilot komercialne letalske družbe, direktor nepremičnin in nekdanji izvršni direktor organizacije CBMC (organizacija, podobna slovenskemu krščanskemu društvu Poslovni tok Slovenija).
Prevod: Maja Bilbija, Poslovni tok Slovenija, www.poslovnitok.si
Odgovorna oseba: Prof. dr. mag. Dragica Kisilak, univ.dipl.inž.
Vsa morebitna vprašanja ali želje prosimo pošljite na: [email protected]
Vprašanja za diskusijo in razmislek
- Kaj menite o nedavni praksi odstranjevanja ali celo uničevanja zgodovinskih spomenikov, za katere nekateri menijo, da predstavljajo slabe čase v zgodovini?
- Avtor predlaga misel, da so “spomeniki” lahko tudi druge oblike, kot na primer gradnja podjetja, kopičenje obsežnega materialnega premoženja, vzpostavljanje osebne prepoznavnosti in drugi dosežki. Ali se vam zdi, da to počnete – ali si za to prizadevate? Pojasnite svoj odgovor.
- Kako lahko človek preusmeri svojo pozornost z gradnje spomenikov na ustvarjanje in razvijanje spominov? Ali se strinjate, da je to prizadevanja vredna stvar? Zakaj ali zakaj ne?
- Ko razmišljate o odnosih, ki ste jih imeli, ali o tistih, ki jih imate zdaj, kateri so bili za vas najpomembnejši? Zakaj? Kako lahko močan odnos z Bogom vpliva na vrsto in kakovost odnosov, ki jih imamo z ljudmi?
OPOMBA: Če imate Sveto pismo in bi želeli prebrati več o tej temi, razmislite o naslednjih odstavkih (če imate internetno povezavo, lahko s klikom na naslednje vrstice preberete vse naštete citate)
Pridigar 4:9-12; Izaija 43:4; Marko 3:13-14; 2 Timoteju 2:2; 1 Tesaloničanom 2:6-12
Copyright © Poslovni tok Slovenija – Vse pravice pridržane!
