Avtor: Robert D. Foster – Kadarkoli razmišljam o delu, se spomnim citata britanskega kiparja Henryja Moora: “V čem je skrivnost življenja? Imeti nalogo, nekaj, čemur lahko posvetiš vse svoje življenje, nekaj, čemur nameniš vse, vsako minuto dneva do konca svojega življenja. In najpomembnejša stvar je, da je to nekaj, česar niti slučajno ne moreš doseči.”
Delo povezujemo z mnogimi vrstami zla: suženjstvom, izkoriščevalskimi delavnicami, stavkami, nekvalitetnim delom, zlorabo otrok, pretiranimi stroški, nizkimi plačami in visokimi dobički. Bog nam je dal dar dela – človek pa ga je uničil.
- Nekateri med nami izkušajo bolečino zaradi neizpolnjujočega, duhamornega dela.
- Nekateri med nami opravljajo dobro delo, ki pa ni priznano ali cenjeno.
- Nekateri med nami garajo do skrajne izčrpanosti.
- Nekateri med nami gledajo, kako neizprosna revščina požira njihovo skromno imetje.
- Nekateri med nami so na delovnem mestu nadlegovani.
- Nekateri med nami trpijo zaradi napornega dela ali bolečine brezposelnosti.
Za mnoge so sanje uspešnega poslovneža lepa oblačila, avtomobili, hiše, potovanja in obsežen finančni portfelj. Ko mine pet delovnih dni, smo v skušnjavi, da bi vzkliknili: “Hvala Bogu, da je petek!” Za nekatere je teh pet delovnih dni le način, da si naberejo denar za eksotične počitnice ali svoje najljubše prostočasne dejavnosti.
Vendar delo ni nujno jalovo ali brezsmiselno početje. Vzemimo na primer slikarja Vincenta van Gogha (1853-1890). Čeprav je v svojem poklicu umetnika preživel manj kot 10 let, je ustvaril skoraj 900 akvarelov in 1000 skic, preden je pri 37 letih umrl. Ob koncu življenja, ko je živel v Parizu, je van Gogh ustvaril 228 slik. Ena od njih, “Portret doktorja Gacheta”, je bila 100 let po njegovi smrti na dražbi v New Yorku prodana za 82,5 milijona dolarjev. Dražba je trajala manj kot tri minute!
Veliko van Goghovih subjektov je bilo delavcev – kmetov, ribičev, tkalcev, gospodinj, tovarniških delavcev in žensk, ki so popravljale mreže. Leta 1885 je pisal svojemu bratu Theu in mu razložil svojo filozofijo dela: “Človek mora delati in si upati, če hoče zares živeti.”
Sveto pismo ima enako stališče. V uvodnem poglavju Svetega pisma je zapisano, da je bilo delo Božja zamisel: “Bog je ustvaril človeka po svoji podobi… moškega in žensko je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!” (1 Mojzes 1:27-28).
In v drugem poglavju piše: “Gospod Bog je vzel človeka in ga postavil v Edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval” (1 Mojzes 2:15). Bog je torej pooblastil človeštvo, da naj služimo kot upravitelji in skrbniki njegovega stvarstva.
Tudi v Novi zavezi Svetega pisma je delo predstavljeno z zelo pozitivnega vidika. V enem od prevodov je to izraženo takole: “Kar koli že delate, delajte iz srca, kot da delate za Gospoda, ne za ljudi, saj veste, da boste v povračilo prejeli dediščino od Gospoda. Služíte Gospodu Kristusu” (Kol 3:23-24). Delo je treba obravnavati kot privilegij in ne kot prekletstvo.
O avtorju
© 2023 Vse pravice pridržane. Prvotno objavljeno kot članek “Vzemite tri ob ponedeljkih zjutraj” in prirejeno po premišljevanju Roberta D. Fosterja, ki je umrl leta 2016, star 96 let. V svojem življenju je Bob služil kot član organizacije The Navigators, ustanovil in vodil ranč Lost Valley blizu mesta Colorado Springs, ZDA, bil je član državnega odbora CBMC (organizacija, podobna slovenskemu krščanskemu društvu Poslovni tok Slovenija) in kot Kristusov ambasador potoval po različnih delih sveta globoko v svoja devetdeseta leta.
Prevod: Maja Bilbija, Poslovni tok Slovenija, www.poslovnitok.si
Odgovorna oseba: Prof. dr. mag. Dragica Kisilak, univ.dipl.inž.
Vsa morebitna vprašanja ali želje prosimo pošljite na: [email protected]
Vprašanja za diskusijo in razmislek
- Kaj menite, da je mislil kipar Henry Moore, ko je dejal, da je skrivnost življenja v nalogi, ki ji lahko posvetiš vse svoje življenje, in v “nečem, česar ne moreš doseči”? Ali pravi, da bi si morali prizadevati za stvari, za katere menimo, da so nam nedosegljive – in če je tako, kakšno korist ima to za nas?
- Ali se lahko poistovetite s katero od zgoraj naštetih “vrst zla”, ki jih lahko delo predstavlja? Če da, katere – in zakaj?
- Kakšen je vaš odziv na izjavo znanega umetnika Vincenta van Gogha: “Človek mora delati in si upati, če hoče zares živeti”? Glede na to, da je van Gogh umrl pri 37 letih, ali menite, da je dosegel svoj cilj? Pojasnite svoj odgovor.
- Na kakšen način naj bi prispevalo k izboljšanju, če svoje delovne obveznosti obravnavamo “kot delo za Gospoda” in ne le za svoje šefe ali “gospodarje”?
OPOMBA: Če imate Sveto pismo in bi želeli prebrati več o tej temi, razmislite o naslednjih odstavkih (če imate internetno povezavo, lahko s klikom na naslednje vrstice preberete vse naštete citate)
Pregovori 12:11; 14:23; 22:29; Pridigar 12:13-14; Efežanom 6:5-9; Kološanom 3:17; 3:22
Copyright © Poslovni tok Slovenija – Vse pravice pridržane!
