Avtor: Fritz Klumpp – Srečanje je bilo impresivno. Zbrali so se admirali, generali, kapetani, polkovniki, direktorji podjetij, zdravniki, profesorji. Vplivni ljudje raznih činov in poklicev. Njihovi uspehi in neuspehi pa niso bili očitni, saj so bili brez uniform vsi videti enako. Naše srečanje leta 2016 je bilo obujanje spominov – petinpetdeset let je minilo, od kar je zaključil šolanje naš letnik pomorske akademije ZDA iz leta 1961. Ko sem se oziral po sobi in se spominjal vseh tistih mladih bojevnikov, polnih neverjetnih upov, sanj in želja, sem lahko pomislil le na to: “Kam so odšli?”
Vsi ti nekoč mladi vojaki v odlični kondiciji so bili zdaj nagubani starci. Nekaj sem jih lahko prepoznal, a za večino sem moral pogledati na njihove priponke z imeni. Če sem jih pogledal natančneje, sem se lahko spomnil vsakega od njih, kakršni so bili, ko smo na dan diplome vrgli kape v zrak, se preoblekli v uniformo izbrane službe in se odpravili na naslednjo etapo naše velike življenjske poti.
Na srečanju smo podoživeli vse dogodivščine in nezgode, ki smo jih doživeli v teh štirih letih skupnega življenja. Imeli smo tudi nekaj časa, da smo si na kratko izmenjali nekaj pomembnih trenutkov iz vmesnih 55 let. Naslednje jutro smo se zbrali v čudoviti kapeli pomorske akademije. Tradicija je, da se zberemo na spominski maši v čast sošolcem, ki so padli od zadnjega srečanja. Tisto leto je bilo na seznamu 66 imen. Po koncu spopadov v Vietnamu se je število upočasnilo, vendar se je v zadnjem času povečalo, kar je naravna posledica tega, da napredujemo v letih.
Ko sem sedel v kapeli, sem se lahko samo spraševal, koliko od navzočih bo čez pet let navedenih v programu spominske slovesnosti. Glede na uspehe članov tega razreda sem prepričan, da bodo imena nekaterih vklesana na spomenikih, vendar si nisem mogel kaj, da ne bi pomislil, da bodo sčasoma vsa naša imena vklesana v granit – na kakšnem pokopališču ali grobišču.
Smrt, ki jo nekateri imenujejo “mrka žanjica”, se ne ozira na ljudi. Ne glede na to, kako močni, uspešni ali bogati smo, je ta dvometrska luknja v tleh velik izenačevalec. Smrt je zelo demokratičen proces – vsi bomo umrli. Naš osebni kos granita bo vseboval naše ime in dva datuma (rojstvo in smrt), ločena s pomišljajem. Nekdo je nekoč dejal, da je pri ocenjevanju življenja “bistveno, kaj je v pomišljaju” – kaj se zgodi v teh vmesnih letih.
Bogoslužje je vključevalo berilo iz knjige Pridigar, ene mojih najljubših knjig v Svetem pismu. Salomon, znan kot morda najmodrejši človek, ki je kdajkoli živel, je zapisal: “Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom: je čas rojevanja in čas umiranja…” (Pridigar 3:1-2). Na začetku knjige je postavil globokoumno vprašanje: “Kakšen dobiček ima človek od vsega svojega truda, s katerim se muči pod soncem?” (Pridigar 1:3). Torej dobička ni.
Njegov zaključek ni bil takšen, kot bi lahko pričakovali. Rekel je: “Kar je bilo, bo spet, kar se je zgodilo, se bo spet zgodilo, nič ni novega pod soncem.” (Pridigar 1:9). Z drugimi besedami, napredka ni. Salomon je tudi sklenil: “Videl sem vsa dela, ki se opravljajo pod soncem: In glej, vse je nečimrnost in lovljenje vetra” (Pridigar 1:14). Kar končno pomeni, da tudi namena ni.
Če “pod soncem” – torej na Zemlji – ni dobička, napredka ali namena, potem moramo predpostavljati, da lahko te najdemo le v Nebesih, v stvareh, ki bodo trajale večno. Še vedno pišete svoj epitaf; kaj bo torej vaš “pomišljaj” povedal o vašem življenju? Ali bo vseboval kar koli, kar prinaša trajno korist, napredek ali namen?
O avtorju
William “Fritz” Klumpp je služil kot pilot v ameriški mornarici, vključno s številnimi bojnimi misijami med vietnamsko vojno, je nekdanji pilot komercialne letalske družbe, nepremičninski agent in bivši izvršni direktor organizacije CBMC (organizacija, podobna slovenskemu krščanskemu društvu Poslovni tok Slovenija).
Prevod: Maja Bilbija, Poslovni tok Slovenija, www.poslovnitok.si
Odgovorna oseba: Prof. dr. mag. Dragica Kisilak, univ.dipl.inž.
Vsa morebitna vprašanja ali želje prosimo pošljite na: [email protected]
Vprašanja za diskusijo in razmislek
- Ste se že kdaj udeležili obletnice – bodisi srednješolske, univerzitetne ali pa celo družinske? Kako ste doživeli ta dogodek? Kako so se ljudje odzvali? Ali so bili željni obnoviti stara prijateljstva ali pa so se bolj trudili narediti vtis na druge s tem, kaj so dosegli?
- Včasih slišimo izjavo: “Bistveno je, kaj je v pomišljaju”, namreč v časovnem obdobju med datumom rojstva in datumom smrti. Ste kdaj pomislili, kako lahko majhno ločilo, kot je pomišljaj, predstavlja celoten potek življenja nekega človeka? Kako se počutite, ko pomislite na to?
- Starozavezna knjiga Pridigar v nekaterih pogledih ni najbolj spodbudna knjiga v Svetem pismu, saj vsebuje izjave, kot sta “vse je nečimrnost” ali “vse je brez smisla”. Ko o tem razmišljate v luči stvari, za katere si prizadevate vsak dan, in prednostnih nalog, ki si jih zastavljate v svojem življenju, kakšen je vaš odziv?
- Gospod Klumpp razume sklep, do katerega pride pisec Pridigarja, kot da veliko tega, kar se nam zdi v življenju najpomembnejše, ne prinaša nobenega dobička, nima za posledico nobenega napredka in ne dosega nobenega namena, ki bi trajal onkraj groba. Se strinjate? Zakaj ali zakaj ne? Kako lahko to spremenimo?
OPOMBA: Če imate Sveto pismo in bi želeli prebrati več o tej temi, razmislite o naslednjih odstavkih (če imate internetno povezavo, lahko – s klikom na spodnje vrstice – preberete vse naštete citate neposredno na biblija.net):
Pridigar 8:15; 12:13-14; Janez 15:4-5; 15:6; Efežanom 2:10; 4:12-13; Kološanom 3:17; 3:23-24
Copyright © Poslovni tok Slovenija – Vse pravice pridržane!
